»The person most in control is the person who can give up control.«
– Frederick Solomon Perls
Začetnik geštalt psihoterapije je bil nemški psihiater, psihoanalitik in psihoterapevt Frederick Salomon Perls (bolj znan kot Fritz Perls) s svojo ženo Lauro Perls. Sama beseda gestalt izvira iz nemškega jezika in označuje celovitost, popolnost oblike. Temelji na ideji, da so ljudje več kot vsota svojih delov in da je celota njihove izkušnje večja od posameznih delov.
Pomembno spoznanje pri geštalt psihologiji je, da ima posameznik težnjo, da nepopolno informacijo dopolni sam. V delnih risbah prepozna celoto, iz delčka melodije prepozna skladbo. Ta spoznanja je geštalt psihoterapija prenesla na osebnost človeka. Nerazrešen problem je kot nepopoln lik in se imenuje nezaključen, odprt geštalt. Ta teži k temu, da bi ga dokončali, zaprli in stalno terja posameznikovo pozornost in energijo, da bi ga razrešil. V psihoterapiji prepoznavamo take situacije in iščemo bolj funkcionalne načine njihovega razreševanja. Terapevt lahko uporablja tehnike, kot so igranje vlog, vizualizacija in uporaba pripomočkov, da klientu pomaga pridobiti vpogled v svoje misli, občutke in vedenje.
Geštalt je humanistično eksistencialna psihoterapija in gleda na probleme predvsem z vidika odnosov in komuniciranja z okoljem. Najpomembnejša novost v humanističnem okolju je, da je v ospredje postavljen človek, ki je sam odgovoren za svoj razvoj. Poudarja pomen »biti tukaj in zdaj« in ljudi spodbuja k prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja in čustva. Osnovno orodje v geštalt psihoterapiji je kontakt, osebni odnos. Prednost ima klientova izkušnja in ne psihoterapevtova avtoriteta. Njegove spretnosti in strokovnosti so sicer pomembne, vendar ne z vidika ponujanja pravih odgovorov, ampak klientu omogočajo, da sam da pomen vsebini.
